Zgodovina v nastajanju: dokumentiramo covid-19
Dokumentiranje pandemije na vseevropski ravni
V začetku leta 2020 je Hiša evropske zgodovine začela projekt zbiranja pričevanj o življenju v Evropi med pandemijo covida-19, pri čemer se je osredotočila na izraze solidarnosti, upanja in povezovanja v skupnosti. V nadaljevanju si lahko v galerijah ogledate predmete, ki so bili dokumentirani in donirani v našo zbirko.
Izbor predmetov smo od junija do decembra 2020 razstavili v dvorani basni v našem muzeju.
Mavrični transparenti „Vse bo dobro“
V Italiji so ljudje začeli risati transparente z mavricami in optimističnim sporočilom Andrà tutto bene (Vse bo dobro). Obesili so jih na okna in balkone in z njimi spodbujali k pozitivni naravnanosti v težkih razmerah. Sporočilo je priredba kantonskega reka jiayou, ki pomeni „Ne predaj se“ in ga je bilo pogosto videti na Kitajskem, kjer se je pandemija najprej pojavila.
Mavrični transparenti so se razširili po vsej Evropi in postali zaporedje besed, ki se najpogosteje povezuje s pandemijo koronavirusa.
Plakat Andrà tutto bene (Vse bo dobro), ki ga je 11. marca 2020 naredila družina iz Ebolija, južna Italija.
Plakat z napisom I see your true colours shining through (Vidim vaše prave barve), ki ga je ustvarila Smaranda (devet let) in obesila na okno, ki gleda na ulico v Bournemouthu, Združeno kraljestvo, 3. april 2020 © Ana-Maria Rampelt.
Transparent Tout ira bien (Vse bo dobro), obešen na zidu šole št. 16 v Schaerbeeku, Bruselj, Belgija, marec–maj 2020.
V romunskem Centru Severne univerze za raziskave in usposabljanje so zbirali sredstva za pomoč okrožni bolnišnici v mestu Baia Mare. Prostovoljci so zbrali denar za izdelavo 310 zaščitnih mask, okrašenih s to nalepko, in za dva ventilatorja.
Mavrični transparent, ki ga je razobesila madžarsko-italijanska družina iz Bruslja, februar–junij 2020.
Meje pandemije
Omejitev gibanja med karanteno je bila hud udarec za svobodo gibanja. Dvignile so se že davno pozabljene meje in mnogi Evropejci so bili nenadoma ločeni od svojcev. Prebivalci obmejnih mest so se omejevanju te pravice zoperstavili ustvarjalno, z umetniškimi deli in tihim protestom.
Sredi marca 2020 se je na javni zelenici ob jezeru med nemško Konstanco in švicarskim Kreuzlingenom nenadoma znašla kovinska ograja. Kmalu je sledil tihi protest proti zaprtju meje. Organizatorji so k sodelovanju povabili vse, ki jih je meja osebno prizadela ali ki bi želeli sodelovati iz solidarnosti: prinesli naj bi fotografijo, pismo, ključavnico ali kaj drugega ustvarjalnega. Sodelujoče so pozvali: „Prinesite le pozitivne predmete. Brez provokacij in smeti.“.
Transparent na poljski meji Stýská se mi po tobě Čechu (Čeh, pogrešam te).
Ob poljsko-češki meji je 20. marca 2020 vzniknila spontana zgodba. Poljski Cieszyn in Český Těšín na drugi strani meje sta običajno povezana z mostovi čez reko Olzo, nenadoma pa so nanje postavili mejno kontrolo. V odgovor na to je skupina poljskih in čeških prebivalcev na obeh bregovih reke razobesila transparente s sporočili, da se pogrešajo.
Temeljne pravice med omejitvijo gibanja
Ko je bilo zaradi pandemije po vsej Evropi uradno omejeno gibanje, je to včasih pomenilo tudi omejitev temeljnih pravic. Toda ljudje so se po svoje znašli, da bi se slišal njihov glas.
Na Poljskem naj bi aprila 2020 glasovali o zakonu, ki bi prepovedal splav in spolno vzgojo. Črni dežniki so bili na Poljskem že od prej simbol boja za pravice žensk, vendar jih ni bilo mogoče uporabiti na resničnih množičnih protestih. Protestnice so se zato z dežniki postavile v vrsto v supermarketu; to je bil namreč edini javni prostor, kjer se je lahko zadrževalo več ljudi hkrati. Druge so svoje črne dežnike razprle na balkonih in na okna pritrdile plakate. Glasovanje o zakonu proti splavu so na koncu preložili.
Donacija Hiši evropske zgodovine v Bruslju.
Obtolčena posoda, uporabljena med protesti proti ukrepom ob omejitvi gibanja v Madridu, Španija, maj 2020.
Ustvarjalni odziv
Med omejitvijo gibanja sta imela pomembno vlogo ustvarjanje umetnosti in uživanje v njej. Otroci in odrasli so z risbami, pesmi ali glasbo izražali svoje občutke. S šolskimi in študijskimi projekti so dokumentirali vsakdanje življenje. Druga umetniška dela so bila ustvarjena v podporo prijateljem ali družinskim članom.
Skicirka „Brief graphic recovery of terms of frequent use during the Sars-Cov-2 epidemic“ (Kratek grafični prikaz pojmov, ki se pogosto uporabljajo med epidemijo Sars-Cov-2), Carmela del Casar Ximénez, marec–maj 2020, Madrid, Španija.
„Eden od najpogostejših simptomov covida-19 je oteženo dihanje, a bolezen je začela dušiti tudi mnoge druge vidike življenja ... Številne evropske države so med koronavirusno krizo zamrznile mnoge človekove pravice, ki so sicer zagotovljene z ustavo, kar je za več tisoč državljanov v socialnem smislu pomenilo, da se jim ne dovoli prosto zadihati.“ Anna Vasof
„Koronavirus, koronavirus, vsi razkužujemo roke,
ker na Kitajskem se začelo je.
Koronavirus, koronavirus, vsak moli svojega boga,
tudi jaz sem zaprt doma.
Koronavirus, koronavirus, noben zdravnik ne gre na oddih,
dobro da imamo jih,
ne bi zlata namesto njih!
Koronavirus, koronavirus, umivajmo si zdaj roke,
da jutri bi objeli se.“
Virus nosi krono, saj v italijanščini corona pomeni krono.
Švicarka Sara Roloff, ki živi v Londonu, je svojo zgodbo o bitki s covidom-19 delila z javnostjo v obliki dnevnika. Sinova Sarinega belgijskega prijatelja Leon (devet let) in Felix (šest let) sta ji narisala to sliko, da bi jo bodrila v boju proti bolezni. Slika in Sarina zgodba sta postali orodje, s katerim je mogoče virus pojasniti otrokom in drugim, ki bi želeli pomagati nekomu, ki se prav tako bori s covidom-19, in jim olajšati tesnobo.
Donacija Hiši evropske zgodovine v Bruslju.
Naši novi junaki: zdravstveni delavci
Zdravstveni delavci so že od začetka pandemije covida-19 v prvih bojnih vrstah. V bolnišnicah, pa tudi drugod v dejavnostih nege in oskrbe so mnogi svojo službo zaradi nezadostne zaščitne opreme plačali z življenjem. Sestre in zdravniki so v teh težkih časih dobesedno postali naši novi superjunaki.
V Romuniji se je neki agenciji za komuniciranje porodila zamisel, da bi jih po zgledu verske ikonografije prikazali kot svetnike in bogove (kar je zbudilo jezo nekaterih verskih voditeljev).
Četudi heroji ali svetniki, so zdravstveni delavci postali tudi vir strahu in nezaupanja. V več evropskih državah so mediji poročali, da so zdravstveni delavci doživljali diskriminacijo ali nasilje, na primer od sosedov, ki so se bali, da jih bodo okužili. Na srečo je bilo takih vesti malo in so se večinoma izgubile med zgodbami podpore in solidarnosti.
Donacija Hiši evropske zgodovine v Bruslju.
Četudi heroji ali svetniki, so zdravstveni delavci postali tudi vir strahu in nezaupanja. V več evropskih državah so mediji poročali, da so zdravstveni delavci doživljali diskriminacijo ali nasilje, na primer od sosedov, ki so se bali, da jih bodo okužili. Na srečo je bilo takih vesti malo in so se večinoma izgubile med zgodbami podpore in solidarnosti.
Donacija Hiši evropske zgodovine v Bruslju.
Zdravstveni delavci so bili v različnih javnih akcijah sicer deležni veliko pohval, a so po vsej Evropi tudi množično protestirali, ker so bili zaradi pomanjkljive zaščite močno izpostavljeni okužbi.
Donacija Hiši evropske zgodovine v Bruslju.
Solidarnost v praksi
Začetka krize zaradi covida-19 se bomo spominjali po pomanjkanju zaščitne opreme, ne le za prebivalstvo, temveč tudi za zdravstvene delavce. Zaradi pomanjkanja zaščitnih mask, oblek in druge zaščitne opreme so bile razmere v številnih evropskih državah dramatične. Te izredne razmere so državljane po vsej celini spodbudile k prostovoljnemu angažiranju, da bi kar se da hitro pomagali.
Po vsej celini so se državljani ob pomanjkanju zaščitne opreme angažirali. Kjer je primanjkovalo medicinskih pripomočkov, od zaščitne opreme do nujno potrebnih ventilatorjev, so na pomoč priskočili ljudje s 3D-tiskalniki in pomagali izdelati hitrejše in cenejše različice naprav, ki že rešujejo življenja. Oglejte si nekaj primerov solidarnosti, povezovanja v skupnosti in ustvarjalnosti v boju proti pandemiji
Kjer je primanjkovalo medicinskih pripomočkov, so lastniki 3D-tiskalnikov po vsej Evropi začeli proizvajati cenejše različice, ki so jih nato hitro dostavili zdravstvenim delavcem.
Bolgarski oblikovalski studio Love 2 Design se je pridružil pobudi #ЗАДОБРОТО (#ZADOBRO). Številni navdušenci so s 3D-tiskalniki proizvajali obrazne ščitnike za zdravstvene delavce v prvi bojni liniji.
Donacija Hiši evropske zgodovine v Bruslju.
Zdravstveni delavci, pa tudi zaposleni v drugih poklicih, na primer negovalci v domovih, so bili brez zaščitnih halj. Na pomoč so priskočili ljudje, ki premorejo dovolj spretnosti za izdelavo teh oblačil, in pogosto so jih uspeli narediti ogromno.
V Madridu se je organizirala skupina prostovoljcev, ki je začela šivati zaščitne halje. Pridružili so se ji številni posamezniki, pogosto starejši, ki so doma imeli šivalni stroj. Izdelavo so uskladili in halje z logotipom srca razdelili bolnišnicam, policijskim postajam, gasilcem ali uslužbencem v javni upravi.
Donacija Hiši evropske zgodovine v Bruslju.
Zdravstveni delavci, pa tudi zaposleni v drugih poklicih, na primer negovalci v domovih, so bili brez zaščitnih halj. Na pomoč so priskočili ljudje, ki premorejo dovolj spretnosti za izdelavo teh oblačil, in pogosto so jih uspeli narediti ogromno.
V Madridu se je organizirala skupina prostovoljcev, ki je začela šivati zaščitne halje. Pridružili so se ji številni posamezniki, pogosto starejši, ki so doma imeli šivalni stroj. Izdelavo so uskladili in halje z logotipom srca razdelili bolnišnicam, policijskim postajam, gasilcem ali uslužbencem v javni upravi.
Donacija Hiši evropske zgodovine v Bruslju.
Medicinskih mask je povsod primanjkovalo, čeprav jih zdravstveni delavci, ki delajo z bolniki s covidom-19 v bolnišnicah, nujno potrebujejo. V več evropskih državah je veliko ljudi spontano in v duhu solidarnosti začelo izdelovati doma narejene maske iz blaga za lastno uporabo ali pa da bi jih delili z drugimi, kljub nasprotujočim si znanstvenim dokazom o njihovi učinkovitosti. Domači izumitelji so razvili posebne filtre, s katerimi so izboljšali uporabnost teh mask.
Prihodnja donacija Hiši evropske zgodovine v Bruslju.
Pandemic Soundscapes
How did Europe sound during the coronavirus pandemic? What connects the lockdown experience across the continent? This sound composition created by Mara Maracinescu features 21 distinct recordings from 17 European countries, made between March and May 2020 during the first European COVID-19 lockdown.
The main purpose of the research and resulting composition was to trace the impact of the lockdown on European soundscapes: new rituals or types of gathering that appeared; changes in the ambient soundscape, due to lower traffic, or the amplified presence of the State’s voice, for example through loudspeakers.
"Pandemic Soundscapes"
Sounds across Europe during the coronavirus pandemic