Za enkratno uporabo

Razstava Za enkratno uporabo v štirih razdelkih z zgodovinskega vidika razkriva vprašanje odpadkov v Evropi: Ste rekli smeti? Od ponovne uporabe do zavračanja (1800–1945), Evropa za enkratno uporabo (od 1945 do danes), Živeti s smetmi – brez njih?

Na spletni platformi projekta Za enkratno uporabo je tema odpadkov predstavljena z nadnacionalnega in večdisciplinarnega vidika. Obiskovalci lahko iščejo, odkrivajo in izmenjujejo bogate avdiovizualne in pisne vsebine, ki jih je skupaj izbralo deset evropskih muzejev.

Vsebina in dejavnosti projekta Za enkratno uporabo so sad skupnega dela več skupnosti, tudi tistih, ki so neposredno vključene v zbiranje, recikliranje, ponovno uporabo in zmanjševanje količine odpadkov v Bruslju.

Učna ponudba projekta Za enkratno uporabo temelji na pristopu, kjer je v središču obiskovalec. Ponuja delavnice za šole, interaktivne dejavnosti in zanimiv program prireditev.

V publikaciji imajo besedo vsi, ki stojijo za projektom: kustosi, muzejski pedagogi in oblikovalci razstave, pa tudi čisto pravi lokalni strokovnjaki za smeti. Univerzitetni učitelji predstavljajo pogled na smeti skozi očala zgodovine, arheologije, sociologije, antropologije in umetnosti.

Odpadki se nenehno spreminjajo in presenečajo. Zakaj mečemo stvari proč? Smeti so dragocen zgodovinski dokaz, saj so zrcalo družbe in nas samih.

Arheologi so to navidez običajno steklenico izkopali v taborih blizu Valle de los Caídos (Doline padlih) v Španiji. Vsebovala je sirup Glefina, ki se je uporabljal pri podhranjenosti. Steklenica naj bi pripadala delavcem, ki so gradili spomenik v čast diktatorju Franciscu Francu. Je dokaz o težkih razmerah, ki so jih morali prenašati delavci in njihove družine, o čemer pa se je prej le redko govorilo.

V 19. stoletju je bilo brskanje po smeteh za dragocenimi materiali pogost način preživljanja. Celo otroci so postali tako imenovani cunjarji, ki so zbirali tekstil in drug material za prodajo. To je bilo nevarno delo, saj so prihajali v stik z umazanijo, kar je pomenilo resno nevarnost za zdravje.

19. stoletje je zaznamoval velik premik v industrijski kulturi, še vedno pa sta bili ponovna uporaba in predelava povsem običajna praksa. Dragocen vir so bili celo iztrebki. To „suho stranišče“ so zasnovali kot alternativo vse bolj priljubljenemu stranišču s splakovanjem. Pri tem stranišču se iztrebki v vedru pokrijejo z zemljo ali pepelom. Namen je bil privarčevati vodo, preprečiti onesnaženje rek in človeške iztrebke uporabiti kot kmetijsko gnojilo.

Konec stoletja so zaradi novih proizvodnih procesov, vse večjih količin odpadkov in odločnejših prizadevanj za boljšo higieno na odpadke začeli gledati kot na nekaj umazanega, česar se je treba znebiti.

Smeti so lahko nevarne

Ob prelomu stoletja se je odnos do odpadkov spremenil. Smeti so zdaj postale nekaj umazanega in škodljivega, ne pa koristen vir. V 20. stoletju je ravnanje s komunalnimi odpadki postalo pereče vprašanje.

Uporaba za drug namen v času pomanjkanja

V času pomanjkanja, na primer med vojno, so oživele navade ponovne uporabe in predelave materialov. Pri tem je nastalo nekaj nenavadnih stvaritev. To čelado je med drugo svetovno vojno za seboj pustil nemški vojak. Italijanski lokalni prebivalci so jo našli, privarili ročaj ter jo spremenili v posteljni ogrevalnik, ki je bil v težkih časih pravo malo razkošje.

Zaradi množične proizvodnje je blago postalo cenejše, lažje dostopno in se je zato uporabljalo samo enkrat. Odpadki so tako sčasoma postali svetovni problem.

Ste se kdaj spraševali, zakaj stvari ne trajajo tako dolgo kot nekdaj? Nekateri izdelki se morda pokvarijo prej, kot bi pričakovali, saj je to celo proizvajalčev namen. Že kar nekaj časa tečejo razprave, ali koncept načrtovane zastarelosti resnično obstaja ali ne.

Plastika se je spremenila v enega največjih okoljskih problemov današnjega časa. Delo prikazuje lebdečo paleto plastike, nabrane na obali naravnega rezervata v Yorkshiru. Igrače, medicinski odpadki in slamice, vsa ta morska krama je logična posledica življenja z izdelki za enkratno uporabo.

Smeti, ki jih proizvede Evropa, je treba nekam odpeljati, in običajno je to na svetovni jug. Umetnik Takadiwa je zbral zavržene tipke z računalniških tipkovnic in plastične pokrovčke ter iz njih ustvaril zimbabvejsko zastavo. Na ta način kritizira prelahkotno odmetavanje, ki je značilno za kapitalistična gospodarstva.

Kako se lahko kot posamezniki in kot družba zoperstavimo nenehnemu kopičenju odpadkov?

V preteklosti je veliko predmetov prehajalo iz generacije v generacijo. Popravilo je bilo nekaj nujnega. Stvari so se uporabljale tako dolgo, dokler ni bilo več mogoče zakrpati lukenj, zamašiti razpok ali popraviti stroja.

„Ravnanje z odpadki“ je precej več kot to, da se jih znebimo. Če želimo ustaviti nenehno kopičenje smeti, je rešitev morda v ponovni uporabi naših stvari. Če je mogoče boben starega pralnega stroja uporabiti za žar, potem lahko novo rabo najdemo za vse – le malo ustvarjalnosti je potrebne.

Odpadki so naša sled na Zemlji.

Celo ko jih zavržemo, sooblikujejo naše okolje, včasih v malenkostih, drugič spet v velikem obsegu. Odlagališče radioaktivnih odpadkov v Španiji kaže, koliko pozornosti mora družba nameniti odpadkom, če naj ustrezno ravna z njimi.

Skozi temo odpadkov se je z nami prebijalo 52 posameznikov in šest organizacij iz Bruslja.

Spoznajte ljudi, ki skrbijo, da je naše mesto čisto. Ti strokovnjaki za javno čistočo so z nami delili svoje znanje o odpadkih in spomine.

Učite se pri sodelujočih, ki popravijo ali ponovno uporabijo stvari, ki bi jih sicer vrgli stran. Prostovoljci ali strokovni delavci so nam s svojimi izkušnjami pomagali, da smo na stvari in materiale pogledali z drugega zornega kota ali jim namenili novo življenje.

Naj vas navdušijo sodržavljani, ki zmanjšujejo količino svojih odpadkov, včasih pa jih celo ne proizvedejo. To so povsem običajni ljudje, ki so se odločili, da bodo sami prispevali k manj odpadkom.

Spoznajte, kdo so, preberite njihove zgodbe ali spoznajte predmete, ki nam jih želijo predstaviti:

– na začasni razstavi, kjer so predmeti razstavljeni, skupaj s citati ter avdio in video predstavitvami;

– v članku, kjer so predstavljeni na mozaiku portretov;

– v „zgodbah razstavnih predmetov“, objavljenih na spletni strani www.throwaway-project.eu ter v publikaciji.

Nekatere med njimi pa lahko spoznate na prireditvah v Hiši evropske zgodovine.

Več kot 60 digitaliziranih predmetov s fotografijami in besedilom pripoveduje zgodbo in bralca spodbuja, naj razmišlja o svojem okolju. So to predmeti za enkratno uporabo in brez vrednosti ali pa nekaj prehodnega in jih je mogoče ponovno uporabiti? So zgolj smeti ali morda surovina? Ustvarjalnost, vsakdanje življenje in okolje so le nekatere teme, med katerimi lahko izbira uporabnik platforme.        

V kratkih videih, posnetih v muzejih ali njihovi okolici, spoznajte lokalne razmere in skupnosti, ki se ukvarjajo z odpadki. Zanimive vsebine iz vse Evrope predstavljajo dragoceno znanje in ozaveščajo o posledicah odpadkov na naše okolje, hkrati pa z različnih vidikov odkrivamo pomen smeti danes.

Naše izhodišče je definicija, kaj so smeti, kot jih opredeljujejo ljudje iz resničnega življenja, ki so strokovnjaki za ravnanje z odpadki in njihovo zmanjševanje. Igra tako igralca spodbuja k premisleku o lastnih pogledih in ravnanju.

Spletna platforma gosti prispevke iz blogov, fotoreportaže, neposredne prenose dogodkov in podkaste o najrazličnejših dejavnostih, ki so povezane z odpadki in potekajo med trajanjem projekta. To je priložnost, da navežete stik z drugimi Evropejci in bolje spoznate odpadke.

Pri ustvarjanju vsebin so sodelovali muzeji iz vse Evrope ter najrazličnejši strokovnjaki, tako da lahko temo odpadkov predstavljamo z vidika različnih področij. Poglejte, kdo so in od kod prihajajo.

Živo vključevanje občinstva spodbujamo s sodelovanjem na razstavi in prek spletne platforme. Pripravljeni raznolik program nam omogoča namensko interakcijo z občinstvom in dostopnost vsebin, pri tem pa se opiramo na človekovo potrebo, da najde odgovore na vprašanja o svetu, kjer živi.

Program vključuje vodene oglede, delavnice za šole ter prireditve in tematske akademske dogodke o odpadkih. Obiskovalci v Bruslju in po vsej Evropi si lahko izberejo najljubšo obliko učenja, pri tem pa postavljajo vprašanja in navsezadnje s kritičnim razmišljanjem in ozaveščenim ukrepanjem vplivajo na družbo.

Odpadki razkrivajo. Odpadki so skriti. Odpadki so povsod! Kdo so Evropejci in Evropejke, ki so se danes in v preteklosti odločili, da bodo ukrepali in opogumili sodobnike, naj spremenijo navade, ki povzročajo odpadke? Kaj je ljudi spodbudilo k ozaveščanju o smeteh? Mladi bodo lahko na tej delavnici odkrivali in razpravljali, kako močno se je spreminjalo ravnanje Evropejcev z odpadki od industrijske revolucije do danes.

Kako se bomo rešili iz krize odpadkov? S prelomnimi znanstvenimi rešitvami, izvajanjem zakonodaje, lokalnimi gibanji proti potrošništvu ali spletnim aktivizmom posameznikov? Ali z vsem naštetim? Radi bi slišali vaše mnenje. Obiskovalce bomo ob koncu razstave povabili, naj svoje mnenje povejo na interaktivnem panoju o štirih načelih: ponovno uporabiti, popraviti, reciklirati in zmanjšati.