Ko zidovi spregovorijo!

V uvodu je opisana vloga plakatov v evropskem javnem življenju, obiskovalce pa vabimo k razmisleku o različnih pristopih do celine, tako geografsko kot pojmovno.

Razdelek Nemir in enotnost stopa po sledeh plakatov kot povzročiteljev in prič ideoloških srečanj in spopadov, ki so oblikovali evropsko zgodovino po prvi svetovni vojni. Naslov se nanaša na nasprotja in napetosti, ki so podlaga ideoloških bojev in oboroženih konfliktov v Evropi v 20. stoletju, hkrati pa izraža tudi pripravljenost na sodelovanje in napredek z miroljubnimi in vzajemnimi prizadevanji.

Razdelek Ovire in povezave obravnava dvojnost meja, ki so lahko dejanske ali pojmovne, umetne ali naravne. Evropa je v središču današnjih razprav o migracijah in človekovih pravicah na eni strani ter o narodni suverenosti in protekcionizmu na drugi. Je hkrati zavetišče človekovih pravic in brezsrčna trdnjava. Kulturne prireditve, šport, festivali in sejmi naj bi odražali idealno družbo in sooblikovali družbene, kulturne, ekonomske in zasebne vidike evropske pripadnosti.

V razdelku Aktivizem in protesti so predstavljeni plakati z uporniško vsebino kot idealno sredstvo za izražanje političnih zahtev ter kot dragocene priče boja za človekove pravice. Pluralizem in polarizacija v sodobni družbi sta prinesla zapleteno vzporejanje vse bolj različnih političnih zahtev, navzkrižja interesov in idej o enakosti v povojni Evropi.

Zadnji del razstave je posvečen vprašanju Kaj pa po plakatu? in se sprašuje o vlogi plakatov danes in v prihodnje. Kljub digitalnemu napredku 21. stoletja plakati ostajajo sredstvo, s katerim je mogoče vplivati na naše vedenje in pripadnost. V tem razdelku so predstavljena tudi umetniška dela, saj umetnost pogosto vabi k razmisleku o našem bivanju in okolju.

Europa Regina

Johannes Putsch (1516–1542)

Tirolska, Sveto rimsko cesarstvo, 1534

Museum Retz, Avstrija

Evropa!

Carmen Moreno (roj. 1964)

Letak za volitve v Evropski parlament

Španija/Nizozemska, 1999

Istanbul bye bye!

(Zbogom, Carigrad!)

Uwe Loesch (roj. 1943)

Nemčija, 2006

Britanci [lord Kitchener] te hočejo. Pridruži se vojski domovine!

Alfred Leete (1882–1933)

Združeno kraljestvo, 1914

Kopija

Imperial War Museum, London, Združeno kraljestvo

Dan mladosti

Novi kolektivizem (NK)

Socialistična republika Slovenija, Jugoslavija, 1987

Einheit Europas so oder so

(Evropska enotnost tako ali drugače)

Proevropski, protikomunistični plakat.

Podpisan z inicialkama M. G.

Zahodna Nemčija, ok. 1950

Evropa – vse naše barve

Reyn Dirksen (1924–1999)

Prva nagrada na natečaju

Nizozemska, 1950

Rakennetaan Eurooppaa ydhessä

(Evropo gradimo skupaj)

Oblikovanje: FreeForm

Plakat ob 40. obletnici Rimske pogodbe.

Belgija, 1997

Frontières = Répression

(Meje = represija)

Atelier populaire

Pariz, Francija, maj 1968

Trans Europ Express verbindet 70 Städte Europas

(Trans Europ Express povezuje 70 evropskih mest)

Jan Rodrigo (1921–2013)

Nizozemska, 1957

Le- és felszállásnál legyünk körültekintőek

(Previdno pri vstopanju na vlak in sestopanju z njega)

Madžarska, 1964

Evropa. Letite z Irish Air lines

Piet Sluis (1929–2008)

Irska, ok. 1955

Olimpijske igre, Berlin 1936

Franz Theodor Würbel (1858 –1943)

Nemčija, 1936

Mati božja in Jezus z mavrično avreolo

Elżbieta Podleśna (roj. 1968)

Poljska, 2019

Je suis Charlie

(Jaz sem Charlie)

Joachim Roncin (roj. 1976)

Francija, 2015

Glas demokracije je v nevarnosti!

Doğan Arslan

Turčija/Slovaška, 2018

Kardiogram [Seizmograf]

Czeslaw Bielecki (roj. 1948)

Poljska, 1980

Europejskie Centrum Solidarności, Gdansk, Poljska

Frieden ist möglich!

(Mir je mogoč!)

Wolfgang Janisch

Vzhodna Nemčija, 1988

Stiftung Haus der Geschichte, Zeitgeschichtliches Forum Leipzig, Nemčija

Intervju z Rabom Harlingom o seriji fotografij „Opusti svoje sanje“. Za začasno razstavo Hiše evropske zgodovine z naslovom Ko zidovi spregovorijo. Plakati – promocija, propaganda in protest je pogovor posnel Shosho.

Komercialna cesta

Rab Harling (roj. 1972)

Velika Britanija, 2009–2010/2022

Opustite svoje sanje

Rab Harling (roj. 1972)

Velika Britanija, 2009–2010/2022

Opustite svoje sanje

Rab Harling (roj. 1972)

Velika Britanija, 2009–2010/2022

Rue du fort Bourbon, Luxembourg, 1998

(Ulica Fort Bourbon, Luxembourg, 1998)

Jacques Villeglé (roj. 1926)

Musées de la Ville de Luxembourg

Plakati so sredstvo obveščanja, pa tudi izobraževanja in celo manipulacije. Kažejo namreč družbeni boj za ideje, moč ali bogastvo in krepijo glas državljanov o različnih družbenih, kulturnih in političnih vprašanjih. Drugače povedano, plakati so lahko povzročitelji in priče ideoloških spopadov v evropski zgodovini; kažejo namreč trenutno stanje in nudijo bogat nabor evropskih zgodb. Tako je ta tema primerno učno orodje za odrasle in mlade, s katerim lahko razvijamo medijsko pismenost in raziskujemo zgodovinski razvoj javnega prostora v Evropi.

Učni program na temo Ko zidovi spregovorijo želi obiskovalce pritegniti k dejavnemu sodelovanju in jim ponuditi prepričljive učne elemente, s katerimi bodo lahko plakate umestili v kontekst. Od ideje za plakat do njegovega učinka – kakšen je zgodovinski kontekst plakata? Kdo ga je naredil? Komu je bil namenjen? Učni program bo obiskovalcem ponudil priložnost, da lahko koristno uporabijo najrazličnejše učne sloge in vidike. Posebni interaktivni deli razstave nudijo naslednje:

Interaktivna postaja Skupaj oblikujmo plakat obiskovalce vabi k ustvarjanju plakata, za kar naj uporabijo delčke nekaterih razstavljenih plakatov, si izmislijo svoj slogan in upoštevajo pravila oblikovanja, da bo plakat prepričljiv in ga bo mogoče na zaslonu postaviti na ogled.

„Poiščimo povezave!“ – Obiskovalci naj plakate, ki so si jih ogledali na razstavi, umestijo v kontekst. Plakate morajo pravilno povezati z zgodovinsko podobo, ki predstavlja ozadje, avtorja ali ciljno občinstvo, kar je igrivo potovanje skozi oči zgodovinarja.

Delavnica „Zidovi govorijo ... Pa ti? Kaj želiš povedati?“ bo osnovnošolcem predstavila mejnike v evropski zgodovini. Posvetili se bomo tudi vprašanju, ali je podobi na plakatu mogoče zaupati, in učencem ponudili orodja za preučevanje podob iz preteklosti. Dijaki srednjih šol pa bodo lahko evropsko zgodovino spoznavali prek plakatov o človekovih pravicah, migracijah, evropskih volitvah in konfliktih, pa tudi o kulturnih in športnih dogodkih.